Pretekli konec tedna smo izvedli plezalni tabor v KSA in sicer v Klemenči peči, Planjavi in Staničevem vrhu. Tabora se je udeležilo 9 članov, več pa v slikah...
Eni sicer bolj, drugi manj hribovsko potešeni. Za tiste, ki so bili prvič v visokogorju lepa izkušnja ledeniškega ambienta, za tiste, ki se pa znova in znova vračamo tja gor pa novi naboj in nova želja po še.
Tomo
V tretjem poizkusu nam je letos uspelo izpeljati tabor v Cortini. Kljub slabši vremenski napovedi so se štirje odpravili v četrtek popoldan, Tomo je bil že tam, pet pa nas je šlo v petek zjutraj. Ko smo postavili šotore, smo se odpravili na prelaz Falzarego. Porazdelili smo se v naveze in odšli vsak pod svojo smer, kjer pa nas je na prvih štantih pregnal dež, ki je tekel v potokih čez steno. Ko je prenehalo deževati se je skala hitro posušila, zato smo šli nazaj in splezali smeri. Četrtkovo ekipo pa je dež zmočil visoko v steni TofanediRozes. V soboto smo plezali nad in pod Falzaregom ter v CinqueTorri. Čez dan je vreme zdržalo, po vrnitvi v kamp pa se je za kratek čas razbesnela nevihta, ki pa razen reševanja Tomotove ponjave ni povzročila večjih težav, tako da smo potem, ko je le še dež padal, skuhali večerjo in se družili ob pijači. V nedeljo zjutraj pospravimo šotore in se odločimo za plezanje v CinqueTorri, kombi ekipa pa v LastoidiFormin nad PassoGiau. V lepem vremenu plezanje hitro mine in tako na parkirišču naredimo kratko analizo ter se odpravimo domov.
Povzamem lahko, da je kljub ne najboljši vremenski napovedi tabor uspel v prijetni družbi in predvsem pozitivni energiji, ki je vladala. Udeležilo se ga je 10 plezalcev in pridružena članica, tako da smo splezali kar nekaj smeri in se vsi srečno vrnili domov. Bili smo navdušeni nad kakovostjo skale (predvsem kako hitro se posuši) in dolomitskim ambientom. Kako je izgledalo pa v galeriji...
Matej
Planinci pri svojih pohodih v naravo in v gorski svet le-to spoznavamo ter si prizadevamo, da naravi s svojo prisotnostjo ne bi škodovali. Želimo si celo, da bi to neokrnjeno bogastvo uživali tudi naši potomci. Naj našim naslednikom, kot nam, pri sprehodih po njej, narava nudi obilo užitkov, naj se nadihajo svežega zraka, naj najdejo svoj notranji mir, ki ga v tem stresnem vsakdanu kar precej pogrešamo.
Zato smo tudi pri našem Planinskem društvu Grmada ustanovili odsek za varovanje gorske narave. Na naših planinskih izletih spoznavamo rastline, kamnine, raziščemo tudi zgodovino obiskanih krajev, spoznavamo krajevne klimatske razmere, vedno več je v naravi tudi tujerodnih invazivnih rastlin, tudi vpliv človeka na naravo je vse večji (kolesarji na planinskih poteh, odvržene smeti, nabiranje rastlin, motenje živali v njihovih naravnih okoljih, erozija na poteh...)
Da bi člani odseka VGN pokazali svoj skrben odnos do narave, se v svojem okolju trudimo, da imamo urejeno okolico svoje planinske koče. Zasajenega imamo nekaj planinskega rastlinja, pa tudi nekaj zelišč nam uspeva. S selektivnim in poznim košenjem (šele po cvetenju rastlin) smo dosegli, da pri nas ponovno rasteta in cvetita brstična in turška lilija.
Najvažnejše pri vsem tem pa je, da se člani odseka pri tem družimo in krepimo prijateljske vezi. Zadovoljni pa potem lažje premagujemo izzive, ki pač pridejo.
Pa še nekaj slik rož iz okolice naše koče, ki so nas razveselile v začetku junija, ko smo imeli srečanje za naše člane - Grmadniki na kupu.
Minuli vikend smo uspešno izvedli naš letošnji ledeniški tečaj. Tečaj je potekal v skupini Riesenferner v Visokih Turah, Sud Tirol, Italija. Najprej smo spotoma malo poplezali na prelazu Plockenpass, v Karnijskih Alpah, ter se nato preko idilične avstrijske gorske pokrajine pripeljali čez mejo v Italijo, v pokrajino Sud Tirol.
Iz izhodišča Rein de Taufers smo se povzpeli v našo "bazo" Kasseler hutte (Rifugio Roma), na višini 2274m. Na območju ledenikov pod Hochgallom smo smo izvedli ledeniški tečaj. Opravili pa smo tudi vzpon na goro Schneebiger Noch (Monte Nevoso) 3358m, po njenem sz grebenu in sestopili po sev. flanki. Za tri naše mladce je bil to pri vzpon nad 3000 m.
Naš "lokalni vodič" Matej in načelnik Brane pa sta se povzpela še na vrh Magerstein 3273 m. Imeli smo lepo vreme, a snežne razmere so bile zaradi visokih temperatur "premehke".
Od 21-29.4.2015 smo se Mateja, Jasna, Špela (PK Rifnik-Šentjur), Nena (AO Matica Celje) in Tea mudile na plezalnih počitnicah na Kalymnosu. Tja smo najprej z avtom potovale do Milana, nato z letalom do otoka Kosa in trajektom do glavnega mesta in pristanišča Kalymnosa-Pothio. Nastanile smo se v vasici Massouri, kjer je vzdušje predvsem grško sproščeno, turisti pa predvsem plezalci vseh mogočih jezikovnih skupin. Kalymnos je grški otok v Egejskem morju, ki je nekoč slovel predvsem po pridelavi spužev, dandanes pa je zanimiv predvsem kot plezalna destinacija. Otok je hribovit z zanimivimi apnenčastimi plezalnimi stenami. Plezanje je mogoče v okoli 60 sektorjih, ki so ob obali, v jamah in dr. Plezarija je lepa, saj skala »drži«, prisotne so šalce in zanimiva, saj so prisotni kapniki, previsi, plate, zajede… Smeri so težavnostne stopnje od 4a do 8b, najdejo pa se tudi nekaj malega večraztežajnih smeri, med drugim tudi na sosednjem otoku Telendosu. Le-ta je bil nekdaj del otoka Kalymnosa, ki pa se je od njega ločil po potresu v preteklosti. Sedaj vsakodnevno večkrat tja pelje hitra ladjica. Prav tako je tam opremljenih nekaj zanimivih sektorjev, ki so prav tako v jamah ali pa tik ob obali. Po otoku smo se vozile s skuterji, ki jih lahko najameš za primerno ceno in se tako vsakodnevno selile v različne sektorje. Ker je zanimivih sektorjev veliko, smo v istem dnevu obiskale dva sektorja, saj so razdalje majhne. Otok je namreč po dolžini dolg 21 km, po širini pa 13 km. Ceste so večinoma urejene, ovire so predvsem padajoče kamenje in pa koze ter ovce. Prometa je zelo malo, predvsem plezalci na skuterjih. Izdan je super plezalni vodniček, kjer imaš opise vseh sektorjev, med drugim tudi »lepoto« določenih smeri, ki so označene s sončki in poezijo, pa tudi kdaj v določene sektorje posije sonček. Večinoma pa smo se strinjale, da so v primerjavi z našimi ocenami smeri tam za kakšno oceno precenjene. V tem letnem času so sicer temperaturne razlike med dnevom in nočjo kar velike, od tega, da smo bile v puhovkah do tega, da si lahko bil v kopalkah. Predvsem pa nas je kdaj tudi močno napihalo. Skratka, petperesna deteljica se je imela skrajno plezalno in družabno super fajn in s sklepom, da se na otok prav gotovo še splača vračat, kar počne tudi naša Puss…-Špelca.
Jasna
Tako kot vsako leto, smo se tudi letos, pred prvomajskimi prazniki, odpravili na jug v Paklenico. Vreme nam tokrat ni bilo najbolj naklonjeno, a smo vseeno preplezali številne smeri...
Od petka, 10.4. do nedelje, 12.4. smo izvedli spomladanski tabor na primorskem. Plezali smo v Ospu, Črnem Kalu, Vipavi in Sistiani (ITA). Več pa v slikah:
© 2024 Planinsko društvo Grmada Celje. Vse pravice pridržane.
Gostujemo na mojstreznik.si | Izdelava: ivanek.net