RSS je družina datotečnih oblik XML za spletno zlaganje (web syndication), ki ga uporabljajo spletne strani, ki nudijo novice, ter tako imenovani spletni dnevniki (angl. weblog).

Okrajšava se uporablja za standarde:

• Rich Site Summary (Zgoščeni povzetek strani)
• RDF Site Summary (Povzetek strani po standardem okviru za opis virov)
• Really Simple Syndication (Zares preprosto zlaganje)

Uporaba

RSS se uporablja za nudenje enot, ki vsebujejo kratke opise spletnih vsebin skupaj s povezavo na celotno različico. Te informacije se podajajo v obliki XML kot datoteka, ki jo imenujemo RSS-vir (RSS feed), RSS-tok (RSS stream), oziroma RSS-kanal (RSS channel). Oranžen pravokotnik z napisom XML () ali RSS se pogosto uporablja kot povezava na prej omenjeno datoteko.

V letih 2004 in 2005 se je uporaba RSS-ja razširila med številne glavne časopisne hiše, vključno z Reuters, Associated Press in slovensko RTV Slovenija, potem ko je bila mnogo let v uporabi pri spletnih dnevnikih, tehničnih publikacijah in drugih virih, ki se navadno hitreje odzovejo na tehnološke novosti. Prva spletna stran s splošnimi novicami, ki je začela z uporabo RSS-tehnologije, je bila Variety Junija 2002. Pod raznličnimi pogoji uporabe ponudniki sedaj nudijo drugim spletnim stranem možnost, da v svojo vsebino vgradijo njihov RSS-vir.

Tehnologija RSS se v splošnem uporablja v spletnih dnevniških skupnostih za lažjo izmenjavo informacij o tem, kaj je novega oziroma kaj se nahaja na sosednjih dnevnikih. Skozi tehnologijo RSS se tam izmenjuje vse od besedila pa do vseh raznovrstnih multimedijskih virov (na primer: Podcasting, Broadcasting, ...).

Program, ki ga imenujemo bralec virov (feed reader) ali agregator, pomaga uporabniku poenostaviti dostop do številnih RSS-virov, tako da jim daje poenoten vmesnik ter samodejno prenaša najnovejše vsebine izbranih RSS-virov. To je idealen nadomestek za pogosto obiskovanje najljubših spletnih strani v lovu za novicami ali na primer obveščanje o le-teh preko elektronske pošte. Dandanes običajno dobimo RSS vire na večini večjih spletnih strani, prav tako pa tudi na številnih manjših.

Ti programi so navadno oblikovani kot dodatek spletnemu brskalniku ali programu za elektronsko pošto, obstajajo pa tudi samostojni programi. Tudi nekateri programi za druge namene imajo sedaj vgrajeno podporo za branje RSS virov.

Spletne različice bralcev virov ne potrebujejo pri uporabniku nobenega nameščanja in so direktno uporabne vsem, ki imajo dostop do svetovnega spleta. Primer spletnega bralca virov RSS je stran sloRSS, zelo lično pa si je možno urediti tudi Googlovo osebno stran.

Nekateri agregatorji omogočajo tudi združevanje različnih virov RSS, tako da je z njimi mogoče posamezne vire RSS o biologiji iz različnih spletnih strani združiti v en sam vir RSS o biologiji.