Dan slovenskih planincev

Priprave so se pričele že v začetku leta. Dosti je bilo organizacijskega dela, katerega je prevzel naš predsednik Franc Šinko. Nadalje smo sestavili dve delovni skupini: tehnično skupino in organizacijski odbor za osrednjo prireditev.

Organizacijski odbor se je pričel sestajati enkrat tedensko. Sestavili smo program prireditve. Naša kulturna skupina Špas Grmada je vadila igro Anje Ivakič Grmadniški Kekec. Izdali smo drugi izvod našega glasila Kažipot, kjer je povzetek dela  vseh odsekov, popestren z lepimi fotografijami.

Štirinajst dni pred pričetkom prireditve je pričela z delom tehnična skupina. Udeležba je bila številčna. Potrebno je bilo postaviti oder. Tudi okoli koče so se opravljala razna dela. S košnjo trave smo poskrbeli za urejeno okolico koče. 

Zgodaj zjutraj smo se zbudili v čudovito sončno jutro. Dan, kot ga lahko le sanjaš. V zraku je bilo čutiti rahlo nervozo. Bomo imeli dovolj hrane, pijače? Bo prireditev izpeljana, kot se šika? Z bodrenjem drug drugega smo tudi to premagali.  Skupine planincev so pričele prihajati.  Ocenjeno je bilo, da se je prireditve udeležilo preko 1000 planincev. Vse zbrane planince je najprej pozdravil Franc Šinko, naš predsednik. Sledili so govori župana mestne občine Celje Bojana Šrota, predsednice MDO Savinjske Manje Rajh, predsednika Krajevne skupnosti Pod gradom Vladimirja Ljubeka in poslanke Državnega zbora Andreje Rihter.  Osrednji govor je imel novoizvoljeni predsednik PZS Bojan Rotovnik. Med govori se je odvijal kulturni program. Na hribu je zadonela pesem moškega pevskega zbora Pod gradom. Prisrčen nastop so imeli otroci OŠ Frana Kranjca Celje, naši člani mladinskega odseka društva.  Prireditev je popestrila še Grmadniška skupina Špas Grmada. Ansambel Braneta Klavžarja je spesnil Grmadniško himno. Povsem razumljivo je, da so jo zaigrali ob koncu prireditve, s petjem smo se jim pridružili tudi mi. Vojniški rogisti so naznanili pričetek in konec osrednjega dogodka.

Po uradnem zaključku se je pričela planinska veselica. Ob zvokih Ansambla Braneta Klavžarja se je plesišče napolnilo v trenutku. Planinci so se okrepčali z okusnim Agičinim bogračem, izmenjali mnenja, nato počasi krenili proti dolini. Nekateri so imeli še dolgo pot do doma. Napočil je čas zabave tudi za delovno ekipo. Ni nam še povsem zmanjkalo moči, saj smo noreli po plesišču, čeprav je sonce prav prijetno pripekalo. Kot je sonce zapuščalo dan, tako je tudi nam vse breme padalo z ramen. Bili smo zadovoljni, da nam je uspelo in da je dogodek za nami. Delovna ekipa je prespala na koči, saj je bilo potrebno vse pospraviti. Ob dobri volji smo tudi to opravili.

Naj bodo za zaključek še besede Bojana Rotovnika:«Ravno ta srečanja planincev nas bogatijo, planinska ideja nas povezuje. Upam, da se bodo takšni dogodki ohranili tudi v prihodnje.«

Darja Primc